USTANOVNO LETO 1879 1. junija leta 1879 so ustanovili Freiwillige FeuerwehrSchonstein. Ustanovni člani društva so bili : Kristian Kern, svečar in slaščičar stanujoč v Goričarjevi hiši Baron Franz Haebler plemeniti, lastnik Marovške graščine Herman Scnitzer von Lindenstein iz gradu Turn Dr. Hanz Lichtenegger stanujoč in delujoč na današnji Cesti talcev 4 Hanz Woschnagg, posestnik Gregor Acman, čevljar Josip Toter, posestnik Franc Grebenšek, čevljar in Šoln, kovač. POVELJEVANJE V SLOVENŠČINI Po razpadu Avstro – ogrske monarhije je 19. septembra 1918 tov. Jakob Volk po nalogu narodnega sveta Šoštanj, prevzel dolžnost načelnika društva in ga reorganiziral v Prostovoljno gasilsko društvo Šoštanj. Člani prostovoljnega društva so vadili po slovenskih poveljih, organizirali so vaje in predavanja, ki so bila vsak četrtek. Druženje ob četrtkih je postalo tradicija, ki se je ohranila dolgih 135 let. Vse do današnjih dni. Četrtek je še vedno dan za druženje in sestanke.

SHOD JUGOSLOVANSKE GASILSKE ZVEZE V ŠOŠTANJU Na binkoštno nedeljo leta 1924, se je vršil izlet Jugoslovanske gasilske zveze v Šoštanju. Ta zlet, ki je bil organiziran ob praznovanju 45 letnice Gasilskega društva Šoštanj-mesto, je bil največji in najveličastnejši gasilski shod, kar se jih je zgodilo v naši dolini. V povorki je bilo zastopanih 83 društev z 11 prapori, 5 godbami in 1060 člani v krojih. Na velikem zborovanju so govorili: šoštanjski župan g. Marinček, srezki glavar g. Ipavic in eden največjih slovenskih gasilcev, starosta Jugoslovanske gasilske zveze Fran Barle.

POGREBNI ZAVOD GASILSKEGA DRUŠTVA Je skrbel za pogrebne storitve v pretežnem delu Šaleške doline vse od ustanovitve Kraljevine SHS. Leta 1930 so na ljubljanskih Žalah kupili tudi pogrebni voz, ki je služil svojemu namenu vse do ukinitve pokopališča pri Sv. Mihaelu. V društvenem pogrebnem zavodu so delovali starejši gasilci iz rezerve. Ta dejavnost je omogočila društvu tudi nakup prve motorne brizgalne.

PRVA MOTORNA BRIZGALNA V ŠALEŠKI DOLINI Ta veliki dogodek se je zgodil 14. novembra 1926 leta, na katerem so jo s slovesno službo božjo blagoslovili. Botra brizgalni je bila ga. Ivanka Senica. Da je bil to res velik dogodek priča tudi to, da se je slovesnosti udeležil podstarosta jugoslovanske gasilske zveze g. Vengust, slovenjegraško gasilsko župo so zastopali tov. Leopold Kopač, tov. Cajnko in tov. Ferk, iz savinjske župe pa je prišel tov. Goltnik iz Mozirja. Spremljalo ga je mozirsko društvo s praporom. Prisotni so bili tudi iz vseh okoliških društev. Po 2. svetovni vojni je bila brizgalna podarjena gasilskemu društvu Gaberke, kjer jo še danes hranijo kot aktivni zgodovinski eksponat.

NABAVA PRVEGA GASILSKEGA AVTOMOBILA

Ob 60. letnici leta 1939 je društvo pridobilo nov gasilski avtomobil Opel Blitz. Vozilo je imelo funkcijo orodnega vozu in vozila za prevoz ljudi. Ob koncu vojne je bilo vozilo odvzeto za potrebe umika okupatorja.

ČAS VOJNE Dejavnost gasilcev v vojnih razmerah je bila izpostavljena mnogim nevarnostim. Med okupacijo, od aprila 1941 leta je društvo prenehalo s svojim delovanjem. Okupator je imenoval občinskega referenta za požarno varnost in tako društvo spremenil v »Feuerwe hrwache« v katerega so dodelili starejše gasilce, ki so bili oproščeni vojaških vaj. Poveljevali so v nemščini, vaje so imeli vsak teden, na požare pa niso reagirali. V tem obdobju se je društvo opremilo z dvema brizgalnama Rosenbauer, novimi uniformami in ostalo opremo.

RAZVITJE ČLANSKEGA PRAPORA Vse od razpada Avstro Ogrske monarhije je društvo delovalo brez lastnega prapora, zato je bila želja po tem simbolu in ponosu vedno prisotna med člani društva. V povojnih letih, se jim je želja končno uresničila. Slovesnost se je odvijala 10. januarja 1953, v prepolni dvorani Sokolskega doma. S praporom smo častno zastopali društvo polnih 56 let.

POŽAR TOVARNE USNJA LETA 1966 13. oktober je bil črn dan za naše gospodarstvo. Z velikim požarom, ki je močno ohromil usnjarsko panogo se je spopadlo 307 gasilcev iz 22 društev. Vloženo je bilo ogromno napora za omejitev in njegovo dokončno pogasitev.

IZGRADNJA NOVEGA DOMA Leta 1969, ko je društvo proslavljalo 90 letnico svojega dela, so slovesno predali v uporabo nov gasilski dom. Dom smo v preteklih 40 letih vseskozi prilagajali potrebam in zahtevam sprememb na področju požarne varnosti. Danes smo lahko člani društva ponosni na njegovo urejenost in funkcionalnost.

PRVE V DRŽAVI Po dvakratnem občinskem in republiškem prvem mestu, so se pionirke A uvrstile na državno prvenstvo v Prizrenu in slavile. Ta pomemben dan je bil 8. September leta 1984. Večletni trud naših pionirk in mentorjev je bil tako poplačan.

DVIG ZVONOV PRI SV. FLORJANU Društvo je v tem slovesnem dogodku leta 1989 začutilo priložnost za ponovno vračanje starim vrednotam, saj prav na njih in na bogati tradiciji sloni naše dolgoletno delo v gasilstvu. S somišljeniki iz PGD Topolšice, Lokovice in TU Šoštanj smo dvignili v zvonik 530 kg težak zvon. Danes se gasilci zberemo na Florjanovo nedeljo, kjer se z ešalonom občinskega poveljstva udeležimo svete maše. PRIJATELJSKE VEZI Smo tradicionalno odprto društvo, katero si je  veliko prijateljskih vezi tako doma kot v tujini. Ta poznanstva nam odpirajo širše obzorje pri razumevanju položaja in dela naše organizacije, kar nam pripomore pri premoščanju lastnih težav. Seveda pa si ne znamo predstavljati našega dela brez medsebojnega sodelovanja s sosednjimi društvi in društvi v gasilski zvezi, ki poteka na nivoju medsebojnega spoštovanja in upoštevanja. na nivoju medsebojnega spoštovanja in upoštevanja.